četrtek, 12. maj 2016

Kaj je oporoka?

Oporoka

Oporoka oz. testament je enostranska, preklicna, v pisni obliki dana izjava volje, s katero posameznik razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporočitelj je lahko le fizična oseba, saj pravna oseba ne umre, pač pa na različne načine preneha in torej s svojim premoženjem ne more upravljati z oporoko, saj je oporoka pravni posel za primer smrti. Je pa pravni osebi možno z oporoko nakloniti premoženje. Oporoka je veljavna, kadar jo je sestavila oporočno sposobna oseba. Oporoka ne sme temeljiti na napakah volje, pač pa mora oporočitelj imeti animus testandi, kar pomeni, pravo željo napisati oporoko. Oporoka mora biti prav tako napravljena v eni izmed oblik, ki jih določa ZD (Zakon o dedovanju).


Dedovanje po oporoki

Dedovanje po oporoki je omejeno z nujnim deležim. Gre za institut s katerim zakon oporočitelja omejuje, da ne more popolnoma prostovoljno razpolagati s premoženjem za primer smrti. Namen zakona je v tem, da oporočitelj ne more spregledati oz. prezreti sorodnikov. Dedovanje po oporoki je za dediče v drugih pogledih enako kot dedovanje po zakonu. Dedovanje po oporoki je možno, če je bila vsebina oporoke mogoča, dopustna, določena ali vsaj določljiva. Tudi če je vsebina oporoke v nasprotju z Ustavo ali s prislinimi predpisi in moralnimi vrednotami, dedovanje po oporoki ne bo možno.


Izpodbijanje oporoke

Posameznik, ki je upravičen do izpodbijanja oporoke, oporoko lahko izpodbija v treh primerih:

  • če oporočitelj v času testiranja ni bil oporočno sposoben,
  • če je imela njegova volja napake,
  • če oporoka ni bila sklenjena v predpisani obliki. 


V vseh treh primerih gre za lažjo neveljavnost oporoke, kar pomeni, da oporoka ni neveljavna sama po sebi pač pa je potrebno izpodbijanje oporoke. Oporoka ni neveljavna sama po sebi, neveljavnost je treba uveljavljati, zahtevati, da se oporoka razveljavi. Zahtevo za izpodbijanje oporoke lahko poda tisti, ki ima za to pravni interes. Za izpodbijanje oporoke se je potrebno držati določenih rokov:

  • subjektivni rok: 1 leto od dneva, ko je upravičenec do izpodbijanja za napako izvedel;
  • objektivni rok: 10 let od razglasitve oporoke.


Zoper nepoštenega nasprotnika je objektivni rok daljši: 20 let od razglasitve oporoke.

Ni komentarjev:

Objavite komentar